Ob različnih priložnostih (novo leto, rojstni dan, poroka…) se porodi vprašanje katero penino ali šampanjec izbrati. Običajno se zatakne že pri imenu, saj poimenujemo vse kar – šampanjec.
Obe pijači povezujemo s prijetnim šumenjem in osvežitvijo z mehurčki ter poku ob odprtju steklenice, a obstaja nekaj ključnih razlik v pojmovanju.
VSI ŠAMPANJCI SO PENINE, A VSE PENINE NISO ŠAMPANJEC
Šampanjec se imenuje le tisto peneče vino, ki je vzgojeno, fermentirano in ustekleničeno v regiji Champagne v Franciji. Nahaja se v severovzhodnem delu Francije in naziv šampanjec imajo lahko le tista peneča vina, ki so ustekleničena znotraj te regije. To ureja tudi evropska zakonodaja. Francoska peneča vina izven omenjene regije so znana kot “Crémant”.
Izdelava šampanjca sega v leto 1700 in dandanes poznamo 5 regij znotraj regije Champagne: Montagne de Reims, Vallée de la Marne, Côte des Blancs, Côte de Sézanne, and The Aube.
IZDELAVA ŠAMPANJCA JE ZAPLETENA
Glede na točno lokacijo od koder določen šampanjec izvira dobi dodatno ime, saj ima vsako področje pridih drugačne klime in drugačno mineralno sestavo zemlje, posledično pa je šampanjec drugačnega okusa.
Za šampanjec uporabljajo samo določene vrste grozdja, to so:
- Pinot Noir
- Pinot Meunier
- Chardonnay
- Pinot Blanc
- Pinot Gris
- Petit Meslier
- Arbane
Pravo penečo strukturo, kot jo poznamo mi, šampanjec dobi šele po drugi fermentaciji, tehnični postopek pa je zahteven in ima za šampanjec tudi točno določen proces:
- Najprej grozdje oberejo in fermentirajo v navadno vino, ki ga imenujejo cuvée (gre za prvo in najbolj koncentrirano ekstrakcijo sokov stisnjenega grozdja).
- Za pospešitev drugega alkoholnega vrenja dodajo kvasovke in sladkor, ki poteka že v steklenicah. Te zaprejo s pločevinastim zamaškom (kot ga ima na primer pivo).
- Čez čas CO2 poskrbi za značilne mehurčke v penini, kvasovke pa začnejo umirati.
- Vino se stara vsaj 15 mesecev. Steklenice pa se počasi večrat obračajo, saj na ta način ujamejo odmrle kvasovke v vrat steklenice.
- Po pretečenem času steklenice ohladijo, vrat pa zamrznejo. Tlak v steklenici iztisne led, na ta način se iz steklenice izločijo droži, doda pa se vina prejšnjih letnikov in sladkor, saj se na ta način prilagodi sladkost.
KAJ PA JE PO TEM PENEČE VINO ALI PENINA?
Ko govorimo o definiciji kaj je šampanjec in kaj penina smo že omenili, da je glavni označevalec za to regija od koder prihaja. Poleg tega, pa je šampanjec lahko narejen le po klasični metodi (fr. “Méthode Traditionnelle”) omejitev pri izdelavi penine pa ni. Penina se lahko izdeluje tudi iz drugih sort grozdja po tradicionalni metodi ali kakšni drugi. Primer, ki se ga pri izdelovanju penine vinarji velikokrat poslužujejo je, da druga fermentacija poteka v sodih. Tak postopek je hitrejši in stroškovno nižji.
SEKT, PROSECCO ALI PENINA?
V različnih državah peneče vino imenujejo drugače.
- Prosecco – znano italijansko peneče vino, z veliko mehurčkov in sadno aromo. Veliko ga uporabljajo za njihove slavne mešanice, kot so Mimosa, Aperol spritz ipd.
- Sekt – nemška penina, ki se po sladkobi lahko med seboj zelo razlikuje in ima običajno nižje vsebnosti alkolola, kot šampanjec.
- Cava – špansko peneče vino, po okusu zelo podobno šampanjcu.
SLADKOST PENIN IN ŠAMPANJCA
Sladkost penin in šampanjca je odvisna od zrelosti grozdja ob trgatvi in dodajanju sladkorja po drugi fermentaciji. Da se boste lažje znašli, boste na etiketah steklenic našli naslednje oznake (razporejene od najbolj suhe do najbolj sladke penine):
- Extra Brut (manj kot 6 gramov ostanka sladkorja na liter)
- Brut (manj kot 12 gramov sladkorja na liter)
- Extra Dry (od 12 do 17 gramov sladkorja na liter)
- Sec (med 17 in 32 gramov sladkorja na liter)
- Demi-sek (od 32 do 50 gramov sladkorja na liter)
- Doux (50 gramov sladkorja na liter)
ZANIMIVOSTI:
- Ali ste vedeli da cena šampanjca lahko dosega več deset tisoč evrov, najdražja steklenica pa je bila prodana za okoli 2 milijona? Običajno so zaradi metode in načina pridelave penine cenejše.
- Bonton veleva, da se s penino ne trka s kozarci, saj na ta način uničimo razmerje mehurčkov v njej, s tem pa ji odvzamemo veliko čarobnosti in svečanosti. Kozarce držimo za pecelj, jih le na rahlo privzdignemo in sočloveka pogledamo v oči.
- Penina naj bo postrežena dovolj hladna (priporočila so med 6 in 8 stopinj), seveda pa poznamo izjeme.
- Penino postrežemo v visokih pecljatih kozarcih (napolnimo jih do ⅔ kozarca), v zadnjem času pa v modo ponovno prihajajo ploski pecljati nizki kelihi.
- Po bontonu naj penine nikoli ne bi odpirali tako, da zamašek odleti. A jo odpiramo s servieto pod kotom 45 stopinj, obrnjeno stran od gostov.
Upamo, da smo vam s člankom pomagali pri izbiri penine za naslednjo priložnost. In imejte v mislih, da bi penino morali uživati, kot sladokusci in poznavalci. Cenovno se prilagodimo seveda našim zmožnostim. Velikokrat sežemo po penini samo zato, ker je nek simbol prestiža. A je veliko več – je sinonim za druženje in gre za celoten obred.
Avtor: PJ Agency
